četrtek, 11. marec 2010
Prva letošnja Seascape regata v Sukošanu - VIDEO
Drugega dne, ko je "dimilo", je tudi naš GoPro cam štrajkal, na sončno soboto pa so nastali tile (skoraj tudi malo mokri.. ;)) posnetki. Director's cut by Ažo: http://www.youtube.com/watch?v=HPVil8BzMFE
sreda, 3. marec 2010
Prva Seascape regata 2010
Težko smo jo dočakali, prvo letošnjo Seascape regato, tako kot lani v organizaciji hrvaškega Seascape centra, pod Tometovo in Marinino požrtvovalno perotjo. Morda mi prav ta regata, zdaj že tradicionalno na zadnji vikend v februarju, še posebej veliko pomeni. Čeprav koledarsko še sredi zime, začetek jadralne sezone nezmotljivo obeta pomlad. Številna prisrčna druženja in nova poznanstva, napete dirke, poštene zmage, tudi poraze. Je obet mnogih na morju preživetih ur, dragocenih novih znanj, vseh sončnih, deževnih, vetrovnih dni, ki so pred nami.
Prav na ta vikend sva lani tudi začela najino SSC kariero, tako da sva z Maretom potihem praznovala tudi najin prvi regatni rojstni dan :) Ogromno se je zgodilo v tem letu in če naju primerjam lani in letos, sva bila kar pridna..
Lani sem na to regato priletela direktno iz Lime, letos pa sva z Maretom pristopila nekoliko bolj udobno. Leta, pa tudi staž, se le poznajo :) Crvenkapica pred začetkom sezone potrebuje še nekaj lepotičenja, zato sva se v Sukošan odpravila sama, tam pa skupaj z Andražem zasedla rumenega prototipa in dva dni delala reklamo za Baumit, pa tudi za naš Jadralni klub Pirat iz Portoroža, kjer je sicer stacionirana barka. Po velikem uspehu, ki ga je skejpič dosegel ob januarskem imenovanju za »evropsko barko leta 2010«, sta Andraž in Kristian medije bogato založila tudi s promocijskimi fotkami - in na eni od njih se z Maretom prešerno smejiva, barka pa veselo reže v orco v kornatskem kanalu. Fotka je bila večkrat objavljena in ko sva zadnjič v Piratu srečala Dušana Puha, nama je slovesno izročil čepici z izvezenim klubskim logotipom in zastavico kluba, rekoč: »No, zdaj ko sta se medijsko izpostavila, je pa čas, da vaju opremimo s promo materialom.« Jasno, profiji vedo, kako se temu streže, zato sva tudi midva z enako resnostjo sprejela zastopanje svojega kluba in že je zastavica zaplapolala na levi priponi, čepica pa v hladni burjici prijetno grela.
Pod jadri
V soboto smo se zbudili v prekrasen, sončen dan, z ravno prav vetra, da je zdramil naše zimsko zaspane čute in nas pognal v akcijo. Zbralo se nas je šest ekip, poleg naše še hijenska, ki je tokrat presenetila z dodatno hijeno na genakerju, tako da so se tokratne regate lotili že kot pravi high-tech čopor.
Za krmilom druge barke je sedel mlad, komaj 12-letni Borna iz Zagreba, sicer uspešen tekmovalec v optimistu, skupaj z očetom in prekaljenim jadralcem Matetom iz Sukošana. Draga prijatelja Ana P'tuj Kostadina in njen Damir-Mali sta se podala v borbo skupaj s Teo, uveljavljeno tekmovalko, po novem pa tudi Seascape inštruktorico, plav prototip so zasedli stari znanci PetarPanovci iz Zagreba (in med dirko poskrbeli tudi za nekaj karambolov..), ekipo Crvenkape, torej nas, pa je prišel ujet Vuk, a mu to – tako kot tudi v pravljici – kljub številnim zvijačam ni uspelo. Za Barbi, Jakata in Marka je bila to prva SSC regata in borili so se kot levi, pardon, kot pravi morski volkovi :)
Nedelja je bila oblačna, a zato toliko bolj vetrovna. Preko 20 vozlov juga je cel dan pihalo tudi v zalivu, le z valovi nam je bilo prizanešeno, tako da smo vseeno opravili pet zelo napetih plovov, brez genakerjev. Z nekaj ponosa naj povem, da smo v dveh tudi zmagali, obakrat pod Marčijevo komando, pod mojo pa dosegli eno drugo mesto. Naj tale skromna samohvala nikakor ne zmanjša ključnih Andraževih zaslug, saj je jasno, da bi se brez njegovih napotkov in aktivnega angažmaja :) sama z Maretom težko kosala z izkušeno konkurenco.
Na kopnem
Sobotni večer je ob prijetni večerji zvenel tudi ob tonih »To je bil moj dan ljubezni« zimzelenčice, v hijensko avtorski interepretaciji in povsem novem aranžmaju, da so od smeha boleli še tisti trije preostali trebušnjaki, ki jih celodnevno jadranje ni uspelo predramiti. Celo jaz, ki pojem samo tistim, ki jih res ne maram, sem (v čoporativnem duhu) nekako uspela spraviti skupaj nekaj pogojno artikuliranih glasov.. :)
Nedeljsko popoldne je bilo po naporni regati prijetno utrujeno, zato je Marinino odlično home-made kosilo padlo kot žebljica na glavico. Podelitev pokalov najboljšim, PetruPanu na tretjem, nam na drugem in zmagovalki P'tuj Kostadini je v svoji prisrčni maniri opravil Tome...
...Marina pa je nama z Maretom izvabila solzici iz oči. Ko je bil »uradni« del za nami, je skrivnostno napovedala še eno podelitev.. »Pripremili smo posebnu nagradu za naše najvjernije jedriličare Marka i Jakicu, koji su uz nas od samog početka rada Centra. Velika nam je čast i zadovoljstvo da su dio naše priče!«
Na najinih prsih sta se zasvetili rdeči Seascape medaljici, ena za Goluba in druga »Za Jakicu, prvu Koku Seascape družine«. Golub in Koka sta nicka, ki nama ju je na lanski prav tej prvi regati nadel Šime Stipaničev, odličen hrvaški solo jadralec, skupaj z Ažom in Kristianom tudi udeleženec mini Transata čez Atlantik – in kadar se nekaj rodi v pravem trenutku in s pravo energijo, potem se zasidra v naša srca in traja. Tako kot tudi naša Seascape družinica.
Več fotk na: www.picasaweb.google.com/jakica.jesih
Prav na ta vikend sva lani tudi začela najino SSC kariero, tako da sva z Maretom potihem praznovala tudi najin prvi regatni rojstni dan :) Ogromno se je zgodilo v tem letu in če naju primerjam lani in letos, sva bila kar pridna..
Lani sem na to regato priletela direktno iz Lime, letos pa sva z Maretom pristopila nekoliko bolj udobno. Leta, pa tudi staž, se le poznajo :) Crvenkapica pred začetkom sezone potrebuje še nekaj lepotičenja, zato sva se v Sukošan odpravila sama, tam pa skupaj z Andražem zasedla rumenega prototipa in dva dni delala reklamo za Baumit, pa tudi za naš Jadralni klub Pirat iz Portoroža, kjer je sicer stacionirana barka. Po velikem uspehu, ki ga je skejpič dosegel ob januarskem imenovanju za »evropsko barko leta 2010«, sta Andraž in Kristian medije bogato založila tudi s promocijskimi fotkami - in na eni od njih se z Maretom prešerno smejiva, barka pa veselo reže v orco v kornatskem kanalu. Fotka je bila večkrat objavljena in ko sva zadnjič v Piratu srečala Dušana Puha, nama je slovesno izročil čepici z izvezenim klubskim logotipom in zastavico kluba, rekoč: »No, zdaj ko sta se medijsko izpostavila, je pa čas, da vaju opremimo s promo materialom.« Jasno, profiji vedo, kako se temu streže, zato sva tudi midva z enako resnostjo sprejela zastopanje svojega kluba in že je zastavica zaplapolala na levi priponi, čepica pa v hladni burjici prijetno grela.
Pod jadri
V soboto smo se zbudili v prekrasen, sončen dan, z ravno prav vetra, da je zdramil naše zimsko zaspane čute in nas pognal v akcijo. Zbralo se nas je šest ekip, poleg naše še hijenska, ki je tokrat presenetila z dodatno hijeno na genakerju, tako da so se tokratne regate lotili že kot pravi high-tech čopor.
Za krmilom druge barke je sedel mlad, komaj 12-letni Borna iz Zagreba, sicer uspešen tekmovalec v optimistu, skupaj z očetom in prekaljenim jadralcem Matetom iz Sukošana. Draga prijatelja Ana P'tuj Kostadina in njen Damir-Mali sta se podala v borbo skupaj s Teo, uveljavljeno tekmovalko, po novem pa tudi Seascape inštruktorico, plav prototip so zasedli stari znanci PetarPanovci iz Zagreba (in med dirko poskrbeli tudi za nekaj karambolov..), ekipo Crvenkape, torej nas, pa je prišel ujet Vuk, a mu to – tako kot tudi v pravljici – kljub številnim zvijačam ni uspelo. Za Barbi, Jakata in Marka je bila to prva SSC regata in borili so se kot levi, pardon, kot pravi morski volkovi :)
Nedelja je bila oblačna, a zato toliko bolj vetrovna. Preko 20 vozlov juga je cel dan pihalo tudi v zalivu, le z valovi nam je bilo prizanešeno, tako da smo vseeno opravili pet zelo napetih plovov, brez genakerjev. Z nekaj ponosa naj povem, da smo v dveh tudi zmagali, obakrat pod Marčijevo komando, pod mojo pa dosegli eno drugo mesto. Naj tale skromna samohvala nikakor ne zmanjša ključnih Andraževih zaslug, saj je jasno, da bi se brez njegovih napotkov in aktivnega angažmaja :) sama z Maretom težko kosala z izkušeno konkurenco.
Na kopnem
Sobotni večer je ob prijetni večerji zvenel tudi ob tonih »To je bil moj dan ljubezni« zimzelenčice, v hijensko avtorski interepretaciji in povsem novem aranžmaju, da so od smeha boleli še tisti trije preostali trebušnjaki, ki jih celodnevno jadranje ni uspelo predramiti. Celo jaz, ki pojem samo tistim, ki jih res ne maram, sem (v čoporativnem duhu) nekako uspela spraviti skupaj nekaj pogojno artikuliranih glasov.. :)
Nedeljsko popoldne je bilo po naporni regati prijetno utrujeno, zato je Marinino odlično home-made kosilo padlo kot žebljica na glavico. Podelitev pokalov najboljšim, PetruPanu na tretjem, nam na drugem in zmagovalki P'tuj Kostadini je v svoji prisrčni maniri opravil Tome...
...Marina pa je nama z Maretom izvabila solzici iz oči. Ko je bil »uradni« del za nami, je skrivnostno napovedala še eno podelitev.. »Pripremili smo posebnu nagradu za naše najvjernije jedriličare Marka i Jakicu, koji su uz nas od samog početka rada Centra. Velika nam je čast i zadovoljstvo da su dio naše priče!«
Na najinih prsih sta se zasvetili rdeči Seascape medaljici, ena za Goluba in druga »Za Jakicu, prvu Koku Seascape družine«. Golub in Koka sta nicka, ki nama ju je na lanski prav tej prvi regati nadel Šime Stipaničev, odličen hrvaški solo jadralec, skupaj z Ažom in Kristianom tudi udeleženec mini Transata čez Atlantik – in kadar se nekaj rodi v pravem trenutku in s pravo energijo, potem se zasidra v naša srca in traja. Tako kot tudi naša Seascape družinica.
Več fotk na: www.picasaweb.google.com/jakica.jesih
Naročite se na:
Objave (Atom)