Mogoče sva vzela kakšno stvar preveč in je nisva uporabila, v kakšnih drugih (vremenskih) okoliščinah pa bi jo.. vseeno, večino vsega sva redno uporabljala in se je pokazalo kot koristno, če ne celo nujuno potrebno. Zapisala bom spisek opreme, ki sva jo imela na barki.
SSC je zaradi koncepta navtičnega kampinga nekoliko specifična barka, ki ne ponuja prav veliko udobja, vseeno pa omogoča prav vse, kar (ne preveč razvajen) morjeplovec potrebuje, z dodatnim bonusom vrhunskega jadranja. Nenazadnje pa barka niti ni namenjena ljudem, ki bolj kot svobodnega duha cenijo udobje velikih jaht, zato – let's go back to the routs (je rekla jaka s polno barko raznih gadgetov.. ;)) Ok, po vrsti..
Opremljena sva bila – poleg SSC standardne opreme – z elektromotorčkom Torqeedo T401 Travel (s kratko nogo), ki nama pri najbolj ekonomični vožnji omogoča približno eno uro oziroma 5 milj avtonomije, zato ga imava le kot pomoč pri manevrih vezanja oz. sidranja. Če se baterija popolnoma izprazni, potrebuje za polnjenje cca 9 ur. Dolgo sva razmišljala in se odločala v zvezi z motorjem. Bencinski je močnejši in ima bistveno več avtonomije, vendar nisva želela tanka posebej, tisti na motorju pa tudi redko 100% tesni. Pri obratu z vetrom, ko je glavno jadro zelo odprto, se zadnji del buma pri preletu jadra zelo spusti in takrat se a-frame ponavadi zatakne pod motor – zato motorček med plovbo snemava in pospravljava v kabino. V tem primeru bi nama bil po bencinu smrdeč v kabini res zelo odveč.. Minusi električnega so predvsem v zelo borni avtonomiji, poleg tega pa njegovi dve KM komaj omogočata manevriranje v slabem vetru, v valovih in močnem vetru pa je prešibek in zato neodziven. S tem v mislih sva še nekoliko bolj odvisna od vremena, pa tudi od svojih (pravilnih) odločitev. Zaenkrat se nama dobro obnese, veseli naju tudi njegova eko-naravnanost in prijazna tihost delovanja, vendar v posebej ekstremnih okoliščinah (na srečo) še nisva bila in verjetno bi bila takrat kar kriza.. K motorju sodi ena baterija.
Ostala oprema, ki sva jo imela s seboj:
- sidro maček 6 kg plus 3 metre verige plus 5 kg uteži na koncu verige, vse skupaj na 30 m vrvi;
- vreča za sidro;
- tri privezne vrvi dolžine 15 m;
- 4 bokobrani in dve vesli, ki služita tudi kot čaklja;
- vedro/vilede;
- VHF postaja;
- baterijski radio;
- velocitek,
- daljnogled;
- kompas za navigacijo in dodaten na Maretovi uri;
- peljar Atlas pristanišč in sidrišč – 808 pristanov in zalivov (odličen in ga srčno priporočam);
- navtične karte za severni Jadran;
- 3 fotoaparati (en podvodni);
- 2 laptopa;
- en i-pod nano ;)
- dva telefona;
- približno 50 m raznih kablov in polnilcev za vse zgoraj našteto ;))
- podaljšek;
- marine vtikač in razdelilec za tri vtičnice;
- elastike za povezovanje glavnega jadra, da ga ni treba snemat, s čimer pridobiva prostor v kokpitu;
- osnovni set orodja;
- kamping stolček;
- trda vodotesna škatla za hrano oz. vse, kar se ne sme zmočit;
- plinski kuhalnik;
- nekaj rolic papirnatih brisač in kuhinjska krpa;
- dva plastična krožnika in osnovni pribor, potapljaški nož;
- leatherman;
- dve čelki in ena mala lučka na sončne celice;
- bela lučka 360, v samotnih zalivih ponoči obešena na dvižnico genakerja;
- tenda – obvezno (odkar sem zadnjič pri Tometu na Kornatih sama izdelala svojo prvo modelčekbarko, sem postala zelo suverena in tokrat naredila zelo funkcionalno (in lepo kakopak) tendo :))
- ter, nenazadnje, midva z Marčijem, kljub napovedim skeptikov ves čas gitice v idiličnem vzdušju. Moje trdo delo skozi celo pomlad je le obrodilo sadove, Muksi se je malce skuliral (beri; spustil kriterije glede marsičesa :)) et voila, za nama so vrhunske počitnice :))))))
Sidranje in cene privezov
Fažana: gradski vez je namenjen samo domačinom in turističnim barkačam, ki vozijo na Brione. Vseeno sva se privezala kar na glavni pomol, prijazen lučki kapitan nama je dovolil nočitev in izplutje pred deveto uro zjutraj, ko začnejo vozit turiste. Brezplačno.
Medulin: marina, dobila sva prvi notranji privez z nekoliko nižjo vodo; elektrika, voda, mrzel tuš, wc; skupaj 131 kun
Unije: zaliv Maračol; na desni strani zaliva so boje, na levi strani so trije betonski pomoli; dovoljeno je sidranje na prvem, vendar tako, da ostane prostor za pomožne čolne. Drug pomol je zaseben, vendar so domačini prijazni in z lepo besedo dovolijo sidranje tudi tukaj, vendar bolj proti koncu pomola (na severni imajo svoje čolne); v vodi je nekaj corpomortov, na katere se z masko lahko odnese in priveže vrv. Sicer sidro, dno je kamnito/peščeno. Na zadnjem pomolu vezanje ni zaželeno. Čisto na koncu pri mostu dovolj globoka voda za sidranje, morda nekoliko neprijetno pri močnem maestralu. Brezplačno.
Susak: zunanji del pomola neprijeten na burjo in burin; noter možnost sidranja na levi strani z dvignjeno kobilo; prijazen dečko (ki pobira denar za priveze) pomaga in svetuje; 70 kun za privez + 30 kun za elektriko (po želji).
Ilovik: dovoljeno se je vezati povsod, kjer so vezi označeni z rdečimi številkami in imajo v vodi muringe, tudi v mandračih. Ob najinem prihodu je bilo v nizki vodi še dovolj prostora. Priveze pred gostilnami se prav tako plača koncesionarju; 80 kun.
Premuda: zaliv Premuda, sidro na travi drži dobro, brezplačno; mestni mandrač – v desnem mandraču so privezi na levi strani rezervirani tudi za turiste; nekateri brez muringov, sidro se lahko zaplete v potopljeno debelo verigo; do polovice dvignjena kobilica. Brezplačno.
Lošinj, zaliv Balvanida: dno delno peščeno, delno trava; sidranje ali sidranje z vezanjem na obalo; zvečer pripeljejo na gumenjaku sadje, zjutraj svež kruh in pecivo; baje bo od prihodnjega leta naprej pod koncesijo. Brezplačno.
Mali Lošinj desna marina; običajna ponudba marin, cena 150 kun.
Po hrvaški zakonodaji se podeljuje koncesija na zaliv in ne na boje. To pomeni, da ima v takšnem zalivu koncesionar pravico zaračunati tudi barki, ki se ni privezala na bojo, ampak je na svojem sidru. Koncesionar - čeprav pobira denar za boje - za njihovo kvaliteto ne odgovarja, naloga in dolžnost skiperja je, da ob vezanju preveri kakovost boje oz. priveza.
Opomba: zgoraj navedena opozorila glede vetrov veljajo dodatno k tistim vetrovom, na katere so privezi izpostavljeni.
Več fotografij na: http://picasaweb.google.com/jakica.jesih
Ni komentarjev:
Objavite komentar