Z morja na kopno

Zame je eden od čarov življenja na barki tudi ponovno najden občutek hvaležnosti. Ne hvaležnosti za tiste stvari, ki so po Maslowu visoko na vrhu piramide. Takšno splošno, filozofsko hvaležnost za vse lepo, kar se mi godi v življenju, znam čutiti vsak dan. Zdaj mislim na hvaležnost za tiste stvari čisto spodaj – ki so v naših življenjih tako samoumevne, da jih ne cenimo več. Pa pridejo dnevi na barki, ko stvari izgubijo ceno, a pridobijo vrednost. Ker je občutek redek in ga nikakor ni mogoče ponarediti, ima zame še posebno vrednost.


Vse skupaj v resnici ni nič posebnega, samo drugače je. Ker je veliko manj stvari kot običajno v naših rokah, ker ni pristanov in možnosti umika na vsakem koraku - kot sem navajena z Jadrana - je ranljivost veliko večja, z njo pa tudi odgovornost do svojih odločitev.


Letošnje jadranje naj bi nas vodilo proti severu Brazilije. Kar nekaj stvari je podrlo načrte.. od nekajkratnih sprememb posadke, poznega odhoda zaradi višje sile – do, v zadnjih dneh – povsem neugodne, za preveč dni vnaprej trajajoče vremenske napovedi, ki nam ne pusti napredovati v zadanem kurzu. V Humarjevi maniri bi mogoče lahko celo rekla, da nas letos morje ni maralo. V moji maniri pa ni, da bi silila. Če ne letos, kdaj drugič, če ne tukaj, kje drugje.. Bile naj bi to počitnice in ne doseganje nekih ciljev, razen prijetnega jadranja in druženja, ki sta izpolnjena. Pogosto, kadar svoje početje predamo v roke naravi, smo obilno poplačani. Kdaj drugič zavrnjeni, ne da bi se ob tem kdo vznemiril. Verjamem, da če s hvaležnostjo sprejemamo, kar nam ustreza, je najbrž edino pošteno, da sprejmemo tudi tisto, kar nam ne. Sometimes you win, sometimes you loose. In še kadar izgubljaš, nikoli ne veš. Morda celo tudi takrat dobivaš.



Tole pišem v Montevideu, Urugvaj - ki je danes dobil svojih pet minut, a jih ni izkoristil. Popolnoma nič me ni pritegnilo v tem mestu, razen prijetnega večernega drinka z lastnikom ene od tukajšnjih knjigarn, filozofom, matematikom in v prostem času tudi rejcem konj, ki je bil v tem betonskem sivem mestu nepričakovano prijetna družba.
Zjutraj nadaljujem na severozahod, v Argentino, proti slapovom Iguazu :)