sreda, 27. maj 2009

Marinada 2009 - napeto do konca

Marinada je mednarodna regata v organizaciji Burin Yachting Cluba, ki sama sebe imenuje "navtični dogodek leta", na njej pa je letos tekmovalo nekaj čez 110 jadrnic različnih razredov. V okviru Marinade je imel svojo regato (s svojim štartom pet minut kasneje) tudi razred Seascape 18.



Regata se je odvijala v soboto, 16. maja s štartom pred izolsko marino - najprej tehnični plov - palčka orca/downwind nazaj do štarta, potem pa malo daljši navigacijski plov do piranske boje, obrat in plovba z vetrom do cilja pred hotelom Metropol. Predviden čas regate je bil od 12h do 16h, vendar so čas za prihod v cilj na koncu podaljšali za pribižno 25 minut.



Kako bi lahko bilo drugače, če pa je bila regata - jasno, da nam je vreme postreglo s tipičnim regatnim vetrom, torej bonaco. Velike barke - Shinnig, Amis, Viharnik so se odpeljale naprej, za nas pa je ostalo le pobiranje ostankov in lovljenje sapic v naša (premajhna) jadra.. Toliko bolj je zato prišla do izraza iznajdljivost in dobri živci, z mikroskopom smo iskali refulčke, po katerih smo dosegli hitrost dneva 3,2 vozla :)) Večino časa smo se prebijali tam nekje med 0,5 in 1.5.. Zanimivo je bilo opazovati, kako vsaka barka išče svojo pot, ene so se podale pod strunjanske klife in tvegale bonaco, pa so jo na koncu vsled termike, ki se je sredi dneva šibko dvignila, dobro odnesli, drugi so se odpeljali krepko ven proti Trstu - nekaj izgubili zaradi dolge poti, pa vseeno na koncu nadoknadili z boljšim vetrom in večjo hitrostjo, tretji s(m)o iskali svojo pot nekje vmes, iščoč zaplate vetra na najbolj direktni liniji.



Pri tako majhnih hitrostih in šibkem vetru se na barki, kot je SSC, marsikaj dogaja. En napačen premik, en odvečen korak, pa se pol vozla pretvori v nič vozlov.. Zelo redko žal obratno :))
Kako velika je bila naša zaveza dobremu jadranju in čimboljši uvrstitvi naj oriše tudi tale prigoda - raje sem se odpovedala mojemu dragemu po kokosu dišečemu hawaian tropic faktorju 50, zapostavljenemu nekje v podpalubju - in tvegala opekline - kot pa da bi zaradi prekopicevanja v notranjosti barke to spravila iz ravnotežja in ji odvzela kakšno desetinko takrat tako zelo potrebnega vozliča. Najbrž ni treba posebej omenjat, da sem bila na večerni Tony Cetinski zabavi rakun in blazno zabavna iztočnica vsem fantom, ki so se navzlic mojemu fancy videzu opogumili in pristopili :))



Naše jadranje je tokrat doživelo vesoljski preboj in prvič lahko rečem, da smo naredili veliko stvari prav. To se je pokazalo tudi v poziciji glede na konkurenco - še najbolj smo bili ponosni, da smo vmes ustvarili celo nekaj čez 400 metrov prednosti pred Kristianom, ki se je regate udeležil kot krmar enega od Seascapov. Jan Kobler je z očetom izbral notranjo linijo pod klifi, ki se jima je bogato obrestovala in ustvarila (in do konca obdržala) sta neujemljivo prednost, medtem ko smo se mi stabilno pozibavali na drugem mestu.
Zunanja linija je Kristianu, našemu največjemu konkurentu (in seveda vzorniku) prinesla dobro izhodišče za bojo na piranski punti, kjer nas je kljub prejšnjemu zaostanku skoraj ujel, potem pa je odločala vožnja v krmo do cilja. Dejstvo je, da je Piranski zaliv veliko bolj njegovo igrišče kot naše, pa tudi vožnja z genakerjem zahteva nekoliko več spretnosti, tako da smo prej tako težko pridobljeno prednost počasi izgubljali - Kristianove izkušnje in znanje so bile za nas, greenhorne, pač prevelik zalogaj. Vseeno smo se borili kot levi, upoštevali trike in napotke s Tometovih treningov in na koncu, po štirih urah in 21 minutah dirke, prijadrali v cilj v pravem mach raceu - natančno pet sekund pred Kristianom!! Kakšen napet zaključek!!
Tri minute kasneje so zaprli cilj dirke, tako da smo ravno še ujeli tudi uradni čas zaključka regate, v dovoljenem času pa so kot četrte zaključile tudi Hijene.





Glede na konkurenco smo tokratno regato zaključili z dobrim občutkom. Najprej zato, ker smo dobro jadrali in naredili bistveno manj napak kot kdajkoli prej, predvsem pa tudi zato, ker smo uspeli premagat tako resnega jadralca, kot je Kristian. Ki pa nam seveda ni ostal dolžen in nas je postavil na svoje mesto že naslednji dan, na prvi SLO Seascape Cup regati.

Marinada Crvenkapa crew:
Marko Pihlar - krmar in glavno jadro
Bor Dobrin - glavno jadro in dviganje/spuščanje genakerja
Jakica - flok in trimanje genakerja

Več fotk na http://picasaweb.google.com/jakica.jesih

Ni komentarjev:

Objavite komentar