Petek je bil namenjen neuradnemu samostojnemu treningu, h kateremu smo kanili pristopiti karseda resno, pa nas je Mate v četrtek zvečer predstavil lokalni konobici Kaleta (z vrhunsko črno rižoto) in lastniku - prijatelju Domagoju. Še pred ribjo juhico je padla prva runda "orahovcev", ki potem niso nehali prihajat, v takih luškanih malih kozarčkih, da ga sploh ni zgledalo veliko :))
Naslednjega jutra smo se sicer zbudili, to pa je bilo tudi več ali manj vse, kar smo bili sposobni do nadaljnega. Počasi in z užitkom smo potem do poznega popoldneva sestavljali barko, Mare je po inženirsko izboljšal nekaj detajlov, pridružila se nam je tudi Tometova prijateljica Marina, eno najbolj simpatičnih in nasmejanih bitij, kar jih poznam. Mare in Bor sta kljub bojnim ranam odrinila na vodo, medtem ko sem se jaz podala v lov za najbližjim internetom, saj mi je ostala na vesti še ena službena malenkost.
Zvečer smo se odpravili v bližnji Stari Grad v pakleniškem narodnem parku na projekcijo klajmberskih fotk. Malo sem se v zadnjem času oddaljila od te scene, plezam samo še enkrat na teden na stenci, v skali pa že dobrega pol leta nisem bila.. lušno je bilo, kot je med plezalci običaj.
Sobota, dirkamo!!!!! V kanalu pred Sukošanom je lepo vleklo, burja z refuli do 20 vz, mi pa v pravem tekmovalnem zanosu. Mare je prijel za krmilo, Bor škota glavnega jadra in odpiranje ter pospravljanje genakerja, jaz flok in trimanje genakerja. Po nekaj dobro odpeljanih plovih, pa tudi nekaj taktičnih, tehničnih in kar jih je še na voljo napakah smo na koncu delili tretje mesto v konkurenci petih ekip, kar je malenkostno prizadelo naš sicer precej pogumen ego, ampak nenazadnje smo še na začetku in niti jadrati ne znamo dobro, kaj šele regatirati.
Zvečer prijetna ekipna in dostojanstveno zaključena večerjica, kje drugje kot na kraju zločina v Kaleti :))
V nedeljo smo jadrali samo v zalivu, pa tudi veter je padel na okoli 10 vz. Po jutranjem bojnem posvetu, na katerem smo natančno obdelali vse sobotne napake, smo se odločili za novo taktiko, ki je predvsem temeljila na (za spremembo) avtokratskem sprejemanju taktičnih odločitev, kar je bilo dodeljeno meni. Z boljšim jadranjem smo si prijadrali štiri druga mesta in eno četrto, tokrat v konkurenci štirih bark, saj so Hijene zaradi družinskih obveznosti odstopile.
Skupaj tretji smo zvečer ponosno sprejeli pokal iz rok našega dragega trenerja, organizatorja SSC dirk in velikega idola Tometa Bašića. Po Borovi zaslugi imamo zdaj tudi zelo lepe Crvenkapa majčke, tako da smo res prava ekipa :))
Čez vikend treniramo v Piranu, potem pa dirka na Internautici in naslednja Seascape Cup regata v okviru Fiumanke na Rijeki.
Juhuuuuuuu :)))
Več fotk na: http://picasaweb.google.com/jakica.jesih
Video na: http://www.seascape18.com/blog/
Track enega od plovov: http://www.youtube.com/watch?v=8MJPVcqchKU
Ni komentarjev:
Objavite komentar