Tajska maserka in adios Chiang Maiu

Tajske masaže sem bila pred prihodom v CM deležna samo dvakrat, obakrat na osnovi podarjenih darilnih bonov. Bilo je raztegljivo, na trenutke boleče, na koncu pa vseeno koristno, če že ne ves čas tudi prijetno. Že doma, ko sem guglala za več informacij o drugem največjem tajskem mestu Chiang Maiu, deset ur vožnje z avtobusom oddaljenem od Bangkoka proti severu, je bilo jasno, da mu je treba nekaj dati in v zameno od njega nekaj dobiti. Da je CM mesto, v katerem se je prav treba nečesa tudi naučiti. Bodisi kaj novega o številnih, po okoliških džunglah živečih (večinoma burmanskih) plemenih, o jahanju slonov, crkljanju tigrov, tajski kuhariji, meditaciji, jogi, ali pa predvsem – o tajski masaži. CM je poleg Bangkoka center tega izobraževanja in kar nekaj svetovno priznanih šol masaže izhaja od tukaj. Masaža mi nikoli ni bila odveč, še posebno, kadar sem je bila deležna kot tista ležeča in uživajoča jo. Na voljo sem imela teden dni časa in odločitev je padla. Če o nečem ne vem ničesar, lahko v enem tednu izvem zelo veliko. Bila je privlačna misel, ki me je napotila v ITM, eno najboljših šol, ki jo je pred mano (po podatkih z njihove spletne strani) obiskovalo že tudi čez sto Slovencev, ki sedaj tajsko masažo prakticirajo profesionalno ali zgolj zase. Tedenski tečaj (ki stane nekaj čez 120 evrov) obsega petdnevno šolanje, od ponedeljka do petka, vsak dan od devetih zjutraj do treh popoldne, vmes je ura namenjena kosilu. Od treh do petih popoldne so prostori šole odprti za vadbo. Poučujejo različne nivoje, od prve do četrte stopnje za prakticiranje masaže in naprej za inštruktorje in učitelje. Vsi tečaji so potekali hkrati, vsak v svojem nadstropju prijetno čiste in urejene stavbe. Vsako jutro smo najprej po turško (ali japonsko :) posedli k skupinski molitvi v sanskrtu, ki je sicer nihče od nas ni zares razumel, se je pa kar dobro slišala – v zahvalo indijskemu mojstru Shivagu, utemeljitelju tajske (!!) masaže. Sledila je enourna rekreacija – jogijske vaje oziroma chi gong, kakor kdaj. Zanimivo je primerjati, kako veliko pozornosti zahodnjaki namenjamo krepitvi moči, dvigovanju uteži, ponavljanju vaj na fitnesu – in kako nepomembno se to zdi tukaj, kjer je vrhovna paradigma raztegljivost – in ne moč. Naše vaje so bile povsem enostavne in celo zelo prijetne, a smo bili po eni uri raztegnjeni kot elastike vseeno deležni krepkega musklfibra.

Zajtrk s kavo in čajčki, potem pa akcija. Najprej demonstracija vaj oziroma položajev, vsak dan smo jih spoznali približno 15-20, od stopal, nog in rok, preko masiranja trebuha, hrbta in glave. Popoldne pa ponavljanje, samostojna vadba in odhod domov v hostel, kjer sem od utrujenosti ponavadi komaj še našla posteljo. Zvečer domača naloga in učenje. Uff, veliko bolj resno je bilo, kot sem pričakovala. Vsak dan je nad nami visel tudi petkov izpit, ki naj bi ga bilo vzeti karseda resno in kjer naj bi pravilno prikazali vseh 62 vaj, eno za drugo (za vrstni red in navodila smo lahko gledali v knjige), učitelji pa so sedeli ob nas in nas sicer prijazno popravljali, a nam hkrati tudi vestno odbijali točke. Četrtkovo popoldne je bilo, tako kot pred izpiti na faksu, namenjeno vadbi, dobili smo se z ekipo in ponavljali.. hehe, sami piflarji. Na koncu je šlo presenetljivo dobro. Seveda smo vsi naredili, pa saj tudi ni bil namen, da bi nas vrgli, a smo tudi zares pokazali vse, kar so od nas pričakovali. Naj skromno pripomnim, da sem bila sama nad sabo precej očarana. V ponedeljek si še nisem niti zares predstavljala, za kaj pri tajski masaži gre, v petek sem precej suvereno opravila dvourno masažo celega telesa, in to z 91 % točk :)), kar sploh ni bilo slabo.



Sledila je prijetna zaključna ceremonija s podelitvijo certifikatov, v tem so res dobri, potem pa večerni božiček. Po celem tednu in petkovem celodnevnem izpitu smo bili tako utrujeni, da nismo prav dolgo zdržali, a zabava je bila vseeno vroča in reggie. Na tečaju (na začetni stopnji nas je bilo 18) sem spoznala nekaj zelo prijetnih ljudi, tri odbite Američane, eno modelko Francozinjo, pa nekaj žurerskih (kakopak) Italijanov, dečka z otoka Reunion.. tako da se moje življenje (pa tudi moj fb..) počasi polnita z novimi lepimi prijateljstvi, bivanje tukaj pa s precej prijetnimi trenutki.



Soboto sva z Eli from Paris preživeli na tečaju tajske kuhinje, kjer sem (spet nekaj prvič..) lastnoročno pripravila zeleni curry in moj dragi phad thai, včerajšnjo nedeljo pa namenili – končno, po enem tednu – ogledu mesta in zelo lepega, čeprav nadturističnega templja Wat Suthep nad njim.



Ob koncu dneva (in skorajšnjem koncu mojega bivanja v CM) je bil čas, da tudi jaz mestu nekaj vrnem, pa sem se odločila narediti biznis nekdanjim zapornicam, ki v »zaporniškem« salonu ponujajo odlično masažo, s tem pa se po prestani kazni (tokrat pošteno) vključujejo v normalno življenje. Prelepi deklici maserki, ki je mojo starost ocenila na 27 let, sem njeno nenadejano iskrenost seveda poplačala z lepo napitnino.. Precej hektičen in naporen sprehod po kultnemu CM nočnem bazarju pa se je tokrat zaključil celo z enim majhnim nakupom :)



Tole pišem čakajoč na avtobus, ki me bo popeljal še nekoliko severneje, v šriti ure oddaljen Chiang Rai. Še pol ure, pa odrinemo.