torek, 14. september 2010
sreda, 11. avgust 2010
Poletna Seascape gitica
Letošnjo poletno gitico sva z Maretom zastavila namenoma nekoliko drugače kot lani. Iz logističnih razlogov sva barčico pripeljala na srednji Jadran, jo dala v vodo v Sukošanu in se odpravila naprej brez plana, z vetrom. Okviren plan so bili otočki v Murterskem morju, če pa bi naju veter odnesel kam drugam, ne bi imela veliko proti. Nekoliko bolj izkušena glede opreme sva bila skromnejša tudi v tem pogledu, pa še vedno bi se lahko marsičemu odrekla. Premiki niso bili dolgi, cca tri do štiri ure dnevno sva jadrala; veter nama je bil naklonjen, srednje močan maestral, vseh deset dni. Vseeno, ujel naju je vročinski val, v senci je bilo čez 30, midva pa cel dan na soncu. Cedili so se nama med in mleko, obilo krem za sončenje, vode in v najbolj vročih dneh tudi H2SO4. Sukošan - Vrgada - Žirije - Tijat - Prvić - Murter - Pašman - Žut - Lavdara in nazaj v Sukošan.
Na gradskem vezu v Muni na Žirijah, ki je ponudil gostoljubje natančno štirim barkam, smo se znašli bivši minister Miklavčič s svojo motornjačo, par iz Ljubljane, ki je dopolnil lani v Maračolu na Unijah povedano brodolomsko zgodbo gospoda Rudija, pa posrečena Niozemca Jop in Hilde, s katerima sva preživela nekaj prijetnih trenutkov tudi v nadaljevanju najine poti. Bilo je kakšnih 40 stopinj, ko sva sredi dneva vplula v zaliv. Limonada in hlad ruskega režima skozi zadnja poglavja Politkovskine zadnje knjige so bili moji spremljevalci skozi prevroče popoldne.
Aladin je napovedoval blago vremensko motnjo, dan ali dva burje nekaj čez dvajset vozlov. Odrinila sva proti zaklonu na Prviću, a je bila plitvina malce južno od otočka Kraljak tako mikavna, da sva vrgla sidro kar sredi kanala, nadela potapljašo opravo in se predala prijetnemu hladu. Tisto noč sva prespala v zalivu Tijaščica na otočku Tijat, kakšno miljo oddaljenem od najine burji namenjene postojanke v Prvić Luki. To je bilo moje prvo srečanje z murterskimi otočki, in nisem si jih predstavljala tako lepe.
So dnevi, ki se začnejo povsem nedolžno, pa potem zlagajo skupaj dogodke tako spretno, da se jih prav zaveš šele, ko minejo. Čeprav nas je burja razočarala in je Jop ostal brez izkušnje “elementov”, smo z Renatom vseeno naredili nekaj zabavnih milj na skejpku in se pozdravili s štirimi delfini. Miren maestral na poti proti Murterju se je kmalu bogato razživel in naredil tudi kar precej živahne valove, ki sva jih rezala vso pot proti vetru. Zame, ki mi orca ni tako zelo odveč, je bil ta del poti daleč najbolj uživaški del cele najine gitice. Mare na krmilu in sama na glavnem jadru sem refule izkoriščala za trening trebušnjakov, kar se mi je v skoraj petih urah jadranja seveda poplačalo, da se še danes s hvaležnim zadovoljstvom zazrem v zrcalce. Vplula sva v murterski zaliv in pristala direktno pred Fabrom, zame eno najboljših gostiln na Jadranu. Predjedi so bile – kaj naj rečem, da ne bom osladna? Mega. Tako kot tudi vse, kar je sledilo.
Več fotk na http://picasaweb.google.com/jakica.jesih
Na gradskem vezu v Muni na Žirijah, ki je ponudil gostoljubje natančno štirim barkam, smo se znašli bivši minister Miklavčič s svojo motornjačo, par iz Ljubljane, ki je dopolnil lani v Maračolu na Unijah povedano brodolomsko zgodbo gospoda Rudija, pa posrečena Niozemca Jop in Hilde, s katerima sva preživela nekaj prijetnih trenutkov tudi v nadaljevanju najine poti. Bilo je kakšnih 40 stopinj, ko sva sredi dneva vplula v zaliv. Limonada in hlad ruskega režima skozi zadnja poglavja Politkovskine zadnje knjige so bili moji spremljevalci skozi prevroče popoldne.
Aladin je napovedoval blago vremensko motnjo, dan ali dva burje nekaj čez dvajset vozlov. Odrinila sva proti zaklonu na Prviću, a je bila plitvina malce južno od otočka Kraljak tako mikavna, da sva vrgla sidro kar sredi kanala, nadela potapljašo opravo in se predala prijetnemu hladu. Tisto noč sva prespala v zalivu Tijaščica na otočku Tijat, kakšno miljo oddaljenem od najine burji namenjene postojanke v Prvić Luki. To je bilo moje prvo srečanje z murterskimi otočki, in nisem si jih predstavljala tako lepe.
So dnevi, ki se začnejo povsem nedolžno, pa potem zlagajo skupaj dogodke tako spretno, da se jih prav zaveš šele, ko minejo. Čeprav nas je burja razočarala in je Jop ostal brez izkušnje “elementov”, smo z Renatom vseeno naredili nekaj zabavnih milj na skejpku in se pozdravili s štirimi delfini. Miren maestral na poti proti Murterju se je kmalu bogato razživel in naredil tudi kar precej živahne valove, ki sva jih rezala vso pot proti vetru. Zame, ki mi orca ni tako zelo odveč, je bil ta del poti daleč najbolj uživaški del cele najine gitice. Mare na krmilu in sama na glavnem jadru sem refule izkoriščala za trening trebušnjakov, kar se mi je v skoraj petih urah jadranja seveda poplačalo, da se še danes s hvaležnim zadovoljstvom zazrem v zrcalce. Vplula sva v murterski zaliv in pristala direktno pred Fabrom, zame eno najboljših gostiln na Jadranu. Predjedi so bile – kaj naj rečem, da ne bom osladna? Mega. Tako kot tudi vse, kar je sledilo.
Več fotk na http://picasaweb.google.com/jakica.jesih
nedelja, 4. julij 2010
Zaključili spomladanski sel sezone JIx & SSC Cupa
Zadnji vikend v maju smo se v Piranskem zalivu udeležili še zadnjih dveh regat iz spomladanskega dela regat za Jix & Seascape Cup 2010. Tokrat se nama je kot tretji član ekipe spet pridružil Miha Slekovec.
V soboto je bilo lepo, z ne premočnim maestralom. Tokrat se je zbralo šest Justintenov in štirje Seascapi. Prva dva plova smo vozili izpred pomola v Portorožu proti jadralnemu klubu Pirat, kjer je nekaj sto metrov od obale stala privetrna boja. Bili smo v lepi prednosti, ko nam jo je tik pred bojo zagodel res močan zasuk vetra v levo v drugem plovu, ki nam je bojo, ki je bila prej le še kakšno dolžino stran, oddaljil za dobrih petdeset metrov, kar je bilo dovolj, da smo izgubili vodilno pozicijo. Smer vetra je ostala nestabilna tudi popoldne, ko se je regatno polje zato prestavilo proti solinam. Tretji plov je odkrmaril Miha, kmalu po štartu četrtega plova pa je bil sobotni regatni dan zaradi prešibkega vetra in ure, ki se je pomikala proti četrti, predčasno zaključen. Na naše veliko razočaranje, saj smo računali na to, da se nam bo tretji plov, zaključen na tretjem mestu, odbil. Prvi dan je najbolje zaključila Žverca, na kateri je poleg Janeza krmaril tudi Štibra in na štartu zadnjega plova "za mrvico" precenil svojo hitrost in zadel v našo barko. Na srečo je naš levi bok ostal skoraj nepoškodovan, toliko slabše jo je odnesla Janezova barka, katere premec se je kar lepo oluščil.. Torej: Janez in Ratko z Nino so v soboto zmagali (5 točk) pred našo Crvenkapo (6 točk) in Mojco 13 s Tejo Plešec za krmilom, ki je tokrat nadomeščala Lukata.
Večerna žurka v Jančkovi Playi je bila tokrat v znamenju podelitve priznanj, ki v letošnji sezoni niso pokali, ampak nalepke, ki jih kot skalpe lepimo na bume in potem z njimi strašimo konkurenco :)) Pa kar nekaj pirčkov in bailyjev je steklo, slednjih večinoma po mojem grlu.. Jože, car si :))
Nedeljsko jutro ni bilo prav lahko, pač vsled kratki noči za nami. Pa še nebo je bilo mračno, in še vedno mračnejše je postajalo. Kmalu po izplutju iz portoroške marine se je vlilo, črn nevihtni oblak na južni strani piranskega zaliva pa je obetal konkretno nevihto. Najprej pa - po protokolu - zatišje pred nevihto. Zato je bil štart prvega plova nekoliko zamaknjen, potem pa se je v nekaj minutah zlovešči oblak razgrnil nad nami, se razbesnel in dramatičen štart se je za oba razreda zgodil v močnem nalivu, blizu 20 vozlih vetra in tako zmanjšani vidljivosti, da smo bojo bolj slutili kot videli v smeri hrvaške obale. Po napetem štartu smo najprej povedli, potem pa kmalu ugotovili, da sodniška zastavica, ki kaže prestop na štartu, utegne viseti tudi zaradi nas. Vrniti se je pomenilo pogumno odločitev, saj so v močnem vetru ostale jadrnice hitro napredovale - mi pa v svoj prestop niti nismo bili popolnoma prepričani.
Vendar - vsaka šola nekaj stane: na zadnji regati v Izoli smo ob 28 vozlih vetra prva dva plova zmagali, bojo od krme v tretjem plovu obrnili kot prvi z veliko prednostjo - a na koncu zaradi OCS-a v tretjem plovu - ki se ga nismo niti zavedali..) zaključi regato na drugem mestu. Nismo si upali tvegati še enkrat in odločitev je padla. Obrnili smo, se vrnili kakšnih petdeset metrov nazaj na štartno linijo in se zapodili za preostalo floto. Bil je to zame eden najboljših plovov; imeli smo ogromen zaostanek, a smo zbrano jadrali in končali kot drugi. Kot je prišel, je jugo kmalu tudi odšel, tako da smo ostale tri plove odpeljali po precej nestabilnem regatnem polju, ki je zahteval kar veliko zbranosti in pravilnih taktičnih odločitev. Še posebej v konkurenci Teje Plešec, Alana Orliča, Damjana Vuka in seveda Janezove ekipe. Bili smo zelo izenačeni in regata je bila napeta do konca. Vseeno, uspelo nam je zmagati (4 točke) pred ekipo Mojce 13 s Tejo za krmilom (6 točk), na tretje mesto se je uvrstila v soboto odsotna ekipa Damjana Vuka na jadrnici Beli (8 točk).
Pred septembrsko, zadnjo regato letošnjega Jix& Seascape Cupa, je v konkurenci Justintenov zmaga tako rekoč že zagotovljena ekipi Targeta (9 točk). Veliko bolj napet bo boj za prvo mesto med nami, saj v tem trenutku vodimo pred ekipo Luke/Teje za eno točko. Ker je po pravilih rezultat zadnjega dne pomembnejši od ostalih, moramo za zmago v pokalu nujno premagti Lukatovo ekipo, kar pa ne bo prav lahko..
Naslednja regata (zadnja v okviru letošnjega Cupa) nas čaka tretji vikend v septembru, pred njo pa še Fiumanka in dolgo vroče poletje, tudi na skejpku.
Rezultati 5. in 6. Jix & SSC CUP: www.jix.si
V soboto je bilo lepo, z ne premočnim maestralom. Tokrat se je zbralo šest Justintenov in štirje Seascapi. Prva dva plova smo vozili izpred pomola v Portorožu proti jadralnemu klubu Pirat, kjer je nekaj sto metrov od obale stala privetrna boja. Bili smo v lepi prednosti, ko nam jo je tik pred bojo zagodel res močan zasuk vetra v levo v drugem plovu, ki nam je bojo, ki je bila prej le še kakšno dolžino stran, oddaljil za dobrih petdeset metrov, kar je bilo dovolj, da smo izgubili vodilno pozicijo. Smer vetra je ostala nestabilna tudi popoldne, ko se je regatno polje zato prestavilo proti solinam. Tretji plov je odkrmaril Miha, kmalu po štartu četrtega plova pa je bil sobotni regatni dan zaradi prešibkega vetra in ure, ki se je pomikala proti četrti, predčasno zaključen. Na naše veliko razočaranje, saj smo računali na to, da se nam bo tretji plov, zaključen na tretjem mestu, odbil. Prvi dan je najbolje zaključila Žverca, na kateri je poleg Janeza krmaril tudi Štibra in na štartu zadnjega plova "za mrvico" precenil svojo hitrost in zadel v našo barko. Na srečo je naš levi bok ostal skoraj nepoškodovan, toliko slabše jo je odnesla Janezova barka, katere premec se je kar lepo oluščil.. Torej: Janez in Ratko z Nino so v soboto zmagali (5 točk) pred našo Crvenkapo (6 točk) in Mojco 13 s Tejo Plešec za krmilom, ki je tokrat nadomeščala Lukata.
Večerna žurka v Jančkovi Playi je bila tokrat v znamenju podelitve priznanj, ki v letošnji sezoni niso pokali, ampak nalepke, ki jih kot skalpe lepimo na bume in potem z njimi strašimo konkurenco :)) Pa kar nekaj pirčkov in bailyjev je steklo, slednjih večinoma po mojem grlu.. Jože, car si :))
Nedeljsko jutro ni bilo prav lahko, pač vsled kratki noči za nami. Pa še nebo je bilo mračno, in še vedno mračnejše je postajalo. Kmalu po izplutju iz portoroške marine se je vlilo, črn nevihtni oblak na južni strani piranskega zaliva pa je obetal konkretno nevihto. Najprej pa - po protokolu - zatišje pred nevihto. Zato je bil štart prvega plova nekoliko zamaknjen, potem pa se je v nekaj minutah zlovešči oblak razgrnil nad nami, se razbesnel in dramatičen štart se je za oba razreda zgodil v močnem nalivu, blizu 20 vozlih vetra in tako zmanjšani vidljivosti, da smo bojo bolj slutili kot videli v smeri hrvaške obale. Po napetem štartu smo najprej povedli, potem pa kmalu ugotovili, da sodniška zastavica, ki kaže prestop na štartu, utegne viseti tudi zaradi nas. Vrniti se je pomenilo pogumno odločitev, saj so v močnem vetru ostale jadrnice hitro napredovale - mi pa v svoj prestop niti nismo bili popolnoma prepričani.
Vendar - vsaka šola nekaj stane: na zadnji regati v Izoli smo ob 28 vozlih vetra prva dva plova zmagali, bojo od krme v tretjem plovu obrnili kot prvi z veliko prednostjo - a na koncu zaradi OCS-a v tretjem plovu - ki se ga nismo niti zavedali..) zaključi regato na drugem mestu. Nismo si upali tvegati še enkrat in odločitev je padla. Obrnili smo, se vrnili kakšnih petdeset metrov nazaj na štartno linijo in se zapodili za preostalo floto. Bil je to zame eden najboljših plovov; imeli smo ogromen zaostanek, a smo zbrano jadrali in končali kot drugi. Kot je prišel, je jugo kmalu tudi odšel, tako da smo ostale tri plove odpeljali po precej nestabilnem regatnem polju, ki je zahteval kar veliko zbranosti in pravilnih taktičnih odločitev. Še posebej v konkurenci Teje Plešec, Alana Orliča, Damjana Vuka in seveda Janezove ekipe. Bili smo zelo izenačeni in regata je bila napeta do konca. Vseeno, uspelo nam je zmagati (4 točke) pred ekipo Mojce 13 s Tejo za krmilom (6 točk), na tretje mesto se je uvrstila v soboto odsotna ekipa Damjana Vuka na jadrnici Beli (8 točk).
Pred septembrsko, zadnjo regato letošnjega Jix& Seascape Cupa, je v konkurenci Justintenov zmaga tako rekoč že zagotovljena ekipi Targeta (9 točk). Veliko bolj napet bo boj za prvo mesto med nami, saj v tem trenutku vodimo pred ekipo Luke/Teje za eno točko. Ker je po pravilih rezultat zadnjega dne pomembnejši od ostalih, moramo za zmago v pokalu nujno premagti Lukatovo ekipo, kar pa ne bo prav lahko..
Naslednja regata (zadnja v okviru letošnjega Cupa) nas čaka tretji vikend v septembru, pred njo pa še Fiumanka in dolgo vroče poletje, tudi na skejpku.
Rezultati 5. in 6. Jix & SSC CUP: www.jix.si
ponedeljek, 3. maj 2010
Tome Bašić v Playboyu
Že lani sva se z urednikom Playboya Borutom Omerzelom pogovarjala o intervjuju s Tometom za letošnjo številko Playboyevega navtičnega dela revije - Playboata. Tome je bil ponudbe seveda vesel in šesturen nadvse zanimiv pogovor je rodil intervju, objavljen v majski številki. Čeprav nama je urednik namenil kar osem strani, kar je bilo več kot sem si upala želeti v najdrznejših sanjah, pa je bilo Tometovih zanimivih, zabavnih, poučnih zgodb za vsaj še trikrat toliko. Enkrat, ko bo čas... jih bom popisala in objavila.
Tome je res legenda in po takšnem pogovoru in odkrivanju številnih doslej zamolčanih zgodb postane še večja, pa ne samo kot jadralec, ampak predvsem kot človek.. Mislim, da se v jadralskem svetu premalo zavedamo, kakšno srečo imamo, da ga imamo tako blizu nas in koliko dobrega bi lahko sprejemali od njega, če bi le želeli.
Nekaj odlomkov..
"Ko sem aktivno tekmoval v match racu, sem naredil nekakšen amaterski psihološki profil vsakega od naših konkurentov, da bi razumel njihove šibke točke. Pri Couttsu me je fascinirala njegova neizmerna želja po učenju, pa ne glede, od koga je spoznaval nove stvari. Še vedno, po petih osvojenih AC, jadra tudi na raznih marginalnih regatah, v »one design« razredih, na jezerih ... še vedno se z zanimanjem in iskrenim navdušenjem pusti podučiti tudi veliko manj izkušenim jadralcem, ki pa morda v danem primeru bolje poznajo nek detajl dotične jadrnice."
"Med njimi je bil tudi mladi Dean Barker, ki je z njim jadral leto prej, ko so v finalu s pet proti nič premagali Prado. Po štirih dobljenih plovih, ko je bilo že vse odločeno, mu je Coutts takrat prepustil krmilo, da je lahko pripeljal barko zmagovito v cilj, prvi stopil z jadrnice in se na neštetih fotografijah, ki so obkrožile svet, z visoko v zrak dvignjenim pokalom zapisal v zgodovino. Coutts, čeprav v največji meri zaslužen za njihov uspeh, mu je tako dal priložnost, ga afirmiral in izstrelil v nebo – s tem pa pokazal tudi svojo človeško veličino ..."
"Spomnim se nekega testiranja razteznosti jambora. Po njem so namestili senzorje, da bi ugotovili, na kakšen način in koliko jadralci obremenjujejo material. Inženirji niso mogli verjeti rezultatom. Izkazalo se je, da je bil material obremenjen bolj, kot bi po njihovih izračunih smel zdržati, a da so jadralci vedno popustili napetost natančno na meji, preden bi počil. Tako izostrenega občutka je sposoben samo človek. Pred računalnikom ima tri velike prednosti – realno izkušnjo, intuicijo in zmožnost predvidevanja, na osnovi česar lahko deluje vnaprej, medtem ko računalnik odreagira šele na osnovi dane situacije, kar je v jadranju največkrat prepozno."
"Iskreno – mi smo prišli z ambicijo, da ne bi bili zadnji. Zgodilo se je, da smo prvi plov zmagali in tako postali prvi zmagovalci razreda RC 44, na koncu tistega jadralnega dne v Trstu pa smo imeli v petih regatah osvojene tri zmage. Bilo je nepopisno. Naslednje leto in pol smo pobirali samo prva in druga mesta."
"Potem smo dobili v roke spisek Coutseve posadke. Pet vrhunskih jadralcev iz America's Cup posadk, ki jih pogodbe z njihovimi AC ekipami zavezujejo k popolni lojalnosti, izjemoma pa lahko štiri regate na leto odjadrajo s Couttsem. No, Russell je kot eno od teh štirih regat letno zanje izbral Biograd. Skoraj nas je zadela kap."
"Ja, o bodočem Seascapu sva se z Andražem pogovarjala že na najini skupni regati Fastnet tam nekje v francoskih vodah, veliko let, preden je prva barka ugledala luč sveta. Vesel sem, da sta tako močno verjela v ta projekt, da sta uspela preseči vse ovire in na koncu narediti barko, ki se je izkazala za več kot odlično, kar potrjuje tudi letošnji naziv »Evropska jadrnica leta 2010«."
"V Dalmaciji gre vse bolj na način »lako ćemo«, vi pa si znate vzeti čas in se na jadranje tudi osredotočiti. Na vsa leta jadranja s številnimi slovenskimi jadralci, Petrom Podunavcem, Mitjem Kosmino, Brankom Brčinom, Juretom Orlom – s Tomažem Čopijem sva skupaj trenirala tudi skozi ves olimpijski ciklus – me vežejo izjemno lepi spomini in same pozitivne izkušnje. Tudi zato smo Seascape sailing center postavljali s slovenskimi obiskovalci v mislih. Vaša mentaliteta mi je blizu, saj prosti čas preživljate v naravi, kar zame pomeni kvalitetno. Med vikendi odhajate jadrat, v hribe, kolesarit ... in to se mi zdi odlično."
"Po drugi strani od sodelujočih tudi jaz sprejemam veliko novega in dobrega, od vsakega se naučim nečesa, kar mi koristi v življenju ali celo konkretno v jadranju. Jaz samo jadram bolje od njih, vsak med njimi pa dela nekaj drugega bolje od mene. Vsi skupaj si dajemo in rastemo in to me osrečuje ter drži v realnem svetu. Svet America's Cupov je fikcija."
"Zame je olimpijski nastop še danes najboljša regata v življenju. Začela sva iz nič, po Hrvaški sva prosjačila klube, da so nama posodili odslužene jadrnice za trening, saj nama je v najinem klubu v začetku niso dali. Bila sva brez trenerja, brez denarja, brez podpore, a imela sva močno voljo in odločila sva se, da bova resna. Vsako jutro sva hodila na vodo ob 10h, ne glede na vreme. Če je bila bonaca, sva izplula, ležala v barki in se pogovarjala štiri ure. Vedela sva, da samo disciplina prinaša rezultate, da bova zmogla samo v primeru, da ohraniva motivacijo in predanost – in da delava več od ostalih."
"Danes vem, da je najpomembnejša stvar v jadranju, pa najbrž tudi v življenju – nekaj hoteti. Tega ne moreš doseči na silo, ta občutek mora priti iz tebe, iz prepričanja in zaupanja vase, da to zares hočeš, najbolj od vsega na svetu. Potem se vedno zgodi."
Celoten intervju lahko preberete v slovenski izdaji majskega Playboya.
Avtorica prve objavljene fotografije je Ana Lukanc.
Drugi skupni Jix & SSC vikend v znamenju močne burje
Jix in Seascape Cup 2010 se je s tretjo in četrto regato nadaljeval tudi zadnji vikend v aprilu. Šest Justintenov in žal samo trije oziroma štirje Seascapi smo se 24. in 25. aprila pomerili pred Izolo.
Ker se Miha zaradi svojih obveznosti v razredu fireball ni mogel udeležiti regate, se nama je tokrat pridružil olimpijec Mitja Nevečny. Že ničkolikokrat preverjeno se je potrdilo tudi tokrat: več ko je človek doživel in dosegel v življenju, bolj je prijeten in skromen. Za razliko od vseh številnih "wannabejev", ki smetijo naša življenja in se vzvišeno delajo pomembne, še najverjetneje prav zaradi nezaupanja vase in zato, ker jim njihovih kvazi dosežkov nihče v resnici ne prizna.. Jadranje z Mitjo je bilo samo veselje in nadvse poučno in enako lahko rečeva tudi za Miho Slekovca, s katerim sva jadrala na prvi regati.
Tokratni regatni vikend je bil v znamenju vetrovnih ekstremov. V soboto smo upali na dovolj vetra, da bomo regato sploh lahko izpeljali, nedeljska pa je bila zaradi premočnega vetra predčasno zaključena. Na žalost je bila tokrat zasedba na skejpih močno okrnjena. Janeza ni bilo zaradi bolezni, Alen Trčelj (Boat of the Year), ki naj bi jadral skupaj s sestrama Evo in Ivo Hawlina, pa je imel na jutranjem sobotnem transferju iz Pirata do Izole tehnično težavo na barki, zaradi katere se je moral odpovedati štartu. V soboto smo se torej zbrale samo tri barke, poleg nas še Luka Baebler z lastnikom barke Mojca 13 Igorjem Požarjem in Tomažem Vernikom - Mrkvo ter Beli, ki ga je tokrat krmaril naš prijatelj Ratko Štibrić, z njim na krovu pa sta bila Nina Popović in Nejc Lenič.
Prvi sobotni plov smo začeli v blagem dežju in vetriču, ki ni obetal razburljivega jadranja. Jadrali smo zbrano, Mitja kot vrhunski jadralec je sproti popravljal najine napake, midva sva se potrudila in dala vse od sebe. Rezultat - dve drugi mesti, za (večinoma nepremagljivo) Lukovo ekipo. V tretjem plovu je za krmilo prijel Mitja in nam privozil zmago, v četrtem plovu, ki se po novih pravilih ne odbija, pa smo ponovno zasedli stalne pozicije, prijadrali smo še eno zmago ter skupno zmago na sobotni regati. Druga je bila Lukova ekipa Mojce 13 in tretji Štibra.
V nedeljo se nam je na četrtem, zdaj že popravljenem Seascapu, pridružil še Alen Trčelj s sestrama Evo in Ivo Hawlina. Na žalost je močna burja, ki je pihala celo z refuli do 28 vozlov in je med nas vnesla kar nekaj adrenalina, že pred koncem prvega plova terjala zlomljen bum na Mojci 13, tako da je dotlej v skupni razvrstitvi vodeča ekipa Luke Baeblerja tokrat ostala praznih rok, ostale ekipe pa brez zelo resnega konkurenta.
Ker je lani celotno regatno sezono krmaril Mare, se sama s tako močnim vetrom v regati še nisem srečala. Zaradi povsem premočenega genakerja, ki so ga valovi zalivali kot za stavo, smo prvo krmo vozili samo s flokom, v drugi in tretji pa smo razvili tudi njega in leteli s petnajstimi vozli hitrosti, kar je bilo zame doživetje, vredno tudi nekaterih precej glasnih vzklikov navdušenja :)) - pa tudi adrenalina, ki je lil v potokih in, priznam, kančka strahu (še posebej, ko smo leteli proti nič hudega slutečemu ribiču, mirno sidranemu prav na sredi našega regatnega polja, ki smo ga ob omenjenih petnajstih vozlih uspeli zgrešiti za kakšne tri metre..)..
Bilo je res razburljivo jadranje, bili smo odlično razpoloženi in čeprav bi bile napake lahko tudi zelo drage, smo jadrali res dobro in prijadrali dve zmagi. Sredi tretjega plova je veter pojačal proti tridesetim vozlom, kar je tako za skejpe (vsi smo bili na polnem glavnem jadru..) kot še bolj za justine preveč, zato so ga po prvem krogu predčasno zaključili. Čeprav smo na zadnjo bojo prijadrali kot prvi, pred Ratkom (ki je prav tako pogumno dvignil genaker), pa se nam rezultat ni štel, saj smo baje na štartu naredili prestop - sodnika, ki nam je klical penal, pa v tistem vetru nismo slišali. S štirimi kazenskemi točkami smo torej končali kot skupno drugi, za Ratkom in pred Alenom in sestrama Hawlina. Žal nam je bilo za Lukovo ekipo, zaradi njih samih in zato, ker so vzpodbudna konkurenca.
Po tretji in četrti regati smo v začasni skupni razvrstitvi prevzeli vodstvo, eno točko pred Lukovo ekipo na Mojci 13 in tri točke pred Belim Damjana Vuka in Ratka Štibrića. Postaja napeto :)))) Naslednja regata bo zadnji vikend v maju v Portorožu.
Vse fotografije: Miha Maček, info@reakcija.si
Rezultati na: www.jix.si
Več fotk na: http://picasaweb.google.com/jakica.jesih
Ker se Miha zaradi svojih obveznosti v razredu fireball ni mogel udeležiti regate, se nama je tokrat pridružil olimpijec Mitja Nevečny. Že ničkolikokrat preverjeno se je potrdilo tudi tokrat: več ko je človek doživel in dosegel v življenju, bolj je prijeten in skromen. Za razliko od vseh številnih "wannabejev", ki smetijo naša življenja in se vzvišeno delajo pomembne, še najverjetneje prav zaradi nezaupanja vase in zato, ker jim njihovih kvazi dosežkov nihče v resnici ne prizna.. Jadranje z Mitjo je bilo samo veselje in nadvse poučno in enako lahko rečeva tudi za Miho Slekovca, s katerim sva jadrala na prvi regati.
Tokratni regatni vikend je bil v znamenju vetrovnih ekstremov. V soboto smo upali na dovolj vetra, da bomo regato sploh lahko izpeljali, nedeljska pa je bila zaradi premočnega vetra predčasno zaključena. Na žalost je bila tokrat zasedba na skejpih močno okrnjena. Janeza ni bilo zaradi bolezni, Alen Trčelj (Boat of the Year), ki naj bi jadral skupaj s sestrama Evo in Ivo Hawlina, pa je imel na jutranjem sobotnem transferju iz Pirata do Izole tehnično težavo na barki, zaradi katere se je moral odpovedati štartu. V soboto smo se torej zbrale samo tri barke, poleg nas še Luka Baebler z lastnikom barke Mojca 13 Igorjem Požarjem in Tomažem Vernikom - Mrkvo ter Beli, ki ga je tokrat krmaril naš prijatelj Ratko Štibrić, z njim na krovu pa sta bila Nina Popović in Nejc Lenič.
Prvi sobotni plov smo začeli v blagem dežju in vetriču, ki ni obetal razburljivega jadranja. Jadrali smo zbrano, Mitja kot vrhunski jadralec je sproti popravljal najine napake, midva sva se potrudila in dala vse od sebe. Rezultat - dve drugi mesti, za (večinoma nepremagljivo) Lukovo ekipo. V tretjem plovu je za krmilo prijel Mitja in nam privozil zmago, v četrtem plovu, ki se po novih pravilih ne odbija, pa smo ponovno zasedli stalne pozicije, prijadrali smo še eno zmago ter skupno zmago na sobotni regati. Druga je bila Lukova ekipa Mojce 13 in tretji Štibra.
V nedeljo se nam je na četrtem, zdaj že popravljenem Seascapu, pridružil še Alen Trčelj s sestrama Evo in Ivo Hawlina. Na žalost je močna burja, ki je pihala celo z refuli do 28 vozlov in je med nas vnesla kar nekaj adrenalina, že pred koncem prvega plova terjala zlomljen bum na Mojci 13, tako da je dotlej v skupni razvrstitvi vodeča ekipa Luke Baeblerja tokrat ostala praznih rok, ostale ekipe pa brez zelo resnega konkurenta.
Ker je lani celotno regatno sezono krmaril Mare, se sama s tako močnim vetrom v regati še nisem srečala. Zaradi povsem premočenega genakerja, ki so ga valovi zalivali kot za stavo, smo prvo krmo vozili samo s flokom, v drugi in tretji pa smo razvili tudi njega in leteli s petnajstimi vozli hitrosti, kar je bilo zame doživetje, vredno tudi nekaterih precej glasnih vzklikov navdušenja :)) - pa tudi adrenalina, ki je lil v potokih in, priznam, kančka strahu (še posebej, ko smo leteli proti nič hudega slutečemu ribiču, mirno sidranemu prav na sredi našega regatnega polja, ki smo ga ob omenjenih petnajstih vozlih uspeli zgrešiti za kakšne tri metre..)..
Bilo je res razburljivo jadranje, bili smo odlično razpoloženi in čeprav bi bile napake lahko tudi zelo drage, smo jadrali res dobro in prijadrali dve zmagi. Sredi tretjega plova je veter pojačal proti tridesetim vozlom, kar je tako za skejpe (vsi smo bili na polnem glavnem jadru..) kot še bolj za justine preveč, zato so ga po prvem krogu predčasno zaključili. Čeprav smo na zadnjo bojo prijadrali kot prvi, pred Ratkom (ki je prav tako pogumno dvignil genaker), pa se nam rezultat ni štel, saj smo baje na štartu naredili prestop - sodnika, ki nam je klical penal, pa v tistem vetru nismo slišali. S štirimi kazenskemi točkami smo torej končali kot skupno drugi, za Ratkom in pred Alenom in sestrama Hawlina. Žal nam je bilo za Lukovo ekipo, zaradi njih samih in zato, ker so vzpodbudna konkurenca.
Po tretji in četrti regati smo v začasni skupni razvrstitvi prevzeli vodstvo, eno točko pred Lukovo ekipo na Mojci 13 in tri točke pred Belim Damjana Vuka in Ratka Štibrića. Postaja napeto :)))) Naslednja regata bo zadnji vikend v maju v Portorožu.
Vse fotografije: Miha Maček, info@reakcija.si
Rezultati na: www.jix.si
Več fotk na: http://picasaweb.google.com/jakica.jesih
četrtek, 15. april 2010
Prva skupna Seascape & Jix Cup regata
Zadnji teden v marcu smo se zbrali v Kopru na prvem iz serije štirih letošnjih regatnih JiX & Seascape Cup vikendov. Po dveh lanskih uspešno izvedenih skupnih regatah so se šefi obeh monotipnih razredov odločili, da letošnjo sezono v celoti izpeljemo skupaj. Odločitev se je izkazala za odlično, saj je nekaj več gneče na regatnem polju prijetno dvigovalo adrenalin, sobotno večerno druženje ob napetem pregledovanju trackov pa bilo v širši družbi še bolj zabavno.
Napovedana fronta je nekoliko pohitela, zato se v soboto na regatnem polju nismo pomerili med seboj samo jadralci, ampak tudi vetrovi, kjer je ugašajoči jugo moral priznati poraz sončnemu maestralu. Za nas so bili to odlični jadralni pogoji, saj je bil veter precej nestalen, čez dan je obračal, v nedeljo pa pihal tudi z zelo različno jakostjo, kar je zahtevalo stalno prilagajanje razmeram in vzdrževalo napetost vse do konca zadnjega plova. Novo pravilo letos določa, da se rezultat zadnjega plova vsakega dneva ne odbija, tako da smo morali ostati zbrani vse do konca. Jadrnice obeh razredov so se pomerile na istem regatnem polju, le da so JustinTeni štartali pet minut pred nami na Seascapih in naredili en obrat na boji več. Na jadrnicah JustinTen so se tudi letos pomerile ekipe šestih članov, medtem ko smo na Seascapih po trije jadralci. V letošnji pokal se je prijavilo pet stalnih SSC posadk, med njimi tudi nekatera zveneča jadralska imena, tako da sva ga z Maretom vzela z dobro mero spoštovanja do konkurence, dovolj samokritično in brez velikih ambicij po rezultatih, a s toliko večjo željo po novem znanju, ki naj bi ga prav v takem okolju še najlažje pridobila.
Z Maretom sva se dogovorila, da si bomo letošnjo sezono na CK pozicije razdelili takole: Mare bo taktik in flokist oz. trimer genakerja; tretji član ekipe, ki naj bi bil dvakrat Miha Slekovec in dvakrat Mitja Nevečny, so-taktik in trimer glavnega jadra, jaz pa krmarka. Po prvih dveh regatah ta zasedba deluje, za en plov pa sem tokrat predala krmilo Mihu.
Čeprav so nekatere ekipe v letošnjem Jix & SSC Cupu za krmilo ambiciozno postavile profesionalne krmarje, ali pa so ti boljši jadralci od lastnikov bark, sva se midva odločila krmarsko pozicijo prevzeti sama. Verjameva, da bo le tako dosežek, kakršen koli na koncu že bo, zares najin in prijadran na nama korekten način. Prav iz tega razloga, v kolikor krmilo za kakšen plov vmes predava tretjemu članu ekipe, to nikoli ni v zadnjem plovu, saj se ta po letošnjih pravilih ne odbija.
V prvih dveh regatnih dneh je bilo izpeljanih skupaj osem plovov, vsi pod budnim očesom sodnika Andraža Koželja; med Seascapi je bila najboljša ekipa Luke Baeblerja, sicer tudi krmarja na Amisu - tokrat pa na Mojci 13, drugo mesto smo pripluli naši Crvenkapici, na njej sta bila poleg mene še Mare in odličen jadralec in super dečko Miha Slekovec, tretji je bil Beli krmarja Damjana Vuka. V nedeljo je med Seascapi razmerje moči ostalo popolnoma enako, tako da smo naš prvi regatni vikend zaključili z dvema drugima mestoma, kar je bil za začetek sezone in konkurenco zelo navdihujoč rezultat :)) (prvi dan: 2,1,(2),2; drugi dan: 2,2,(5),2 - skupaj 11 točk in začasno drugo mesto skupno).
Naslednje regate bodo zadnji vikend v aprilu, maju in septembru.
Vse fotografije z regatnega polja so od našega novega Jix & SSC Cup fotografa Miha Mačka, info@reakcija.si
Rezultati: www.jix.si
Več fotk: http://picasaweb.google.com/jakica.jesih
Naročite se na:
Objave (Atom)