Nasca iz zraka in Lima pred odhodom domov :))

Po celem dnevu vožnje iz Cusca (vzela rent-a-car, ovinkasta cesta, padajoče kamenje-skale na cesti, vmes sneg in taka megla, da sem na desni strani, nagnjena skozi odprto okno, komaj še videla desni rob ceste :)) sva zvečer le prišla v Nasco. Mesto je podrto, ampak simpatično. Sicer pa - nisva prišla zaradi mesta, prišla sva zaradi slavnih, v puščavski pesek in kamenje vrisanih linij najrazličejših oblik, vidnih samo iz zraka.

Nisem čisto verjela, da jih bom kdaj res gledala iz zraka, čeprav sem o tem sanjala že leta nazaj, ko sem brala Danikenovo knjigo z divjimi teorijami o risbah kot letališki platformi za prihod vesoljčkov. Težko bi rekla, da sem med slikami opic, kondorjev, astronavta, drevesa, roke, krogov, trapezoidov in še marsičesa lahko prepoznala recimo kakšen "RWY 31", ali pa "holding point foxtrot" :)) Pa saj tudi towerja ni bilo nikjer, razen turistom namenjenega miradorja, s katerega sva se povsem očarana zazrla v prva dva v pesek vrisana lika.

Konsenz glede ogleda likov iz zraka sva z Borom sprejela soglasno. S štirisedežno Cessno 172 in pilotom, ki je imel med vzletom kar nekaj opravka tudi z zakrilci, ki nikakor niso hotela nazaj na svoje mesto, in ki se (v skladu s psihološkim profilom pilotov :)) ni mogel upreti publiki na miradorju namenjenemu low passu (je pa potem zgledno pristal :)), sva obletela kamnito puščavsko področje v neposredni bližini Nasce in si ogledala, kar so vesoljčki videli že veliko pred nama. Liki, vidni samo iz zraka, so res nekaj posebnega, pravilni, razmetani po planoti, skrivnostni.. Še danes, po številnih raziskavah, ostajata njihov izvor in pomen nejasna. Eden od nespornih highlightov te poti.

Še nočna vožnja do Lime in današnji hiter ogled mesta, ki naju ni očaralo. Mogoče sva videla preveč lepega, da bi se pustila omrežiti temu ne posebno urejenemu, velikemu in precej nevarnemu mestu.

Bor ureja še zadnje včerajšnje fotke, da z njimi pospremiva tale zadnji tekst, potem se odpraviva na večerjo in se jutri razideva. Bor gre navsezgodaj v Miami, jaz pa popoldne domov.

Še enkrat hvala vsem, ki ste zvesto spremljali najine dogodivščine in kaj vzpodbudnega tudi pripomnili :)) Za nama je nepozabno potovanje, ki se s tem zaključuje, seveda ne brez želja in odličnih idej za naslednja :))

V petek pa dalje na Murter, kjer bova z Maretom splovila najino prvo barčico.
www.seascape18.com
Poročilo sledi!!